Na vrhu črpalke je krmilna enota, ki služi za krmiljenje ventila za količino vbrizganega goriva inr ventila za nastavljanje oz. prirejanje pravilnega časa vžiga. Vse krmili motorni računalnik, ki preko prejetih informacij (količina vsesanega zraka, pritisk turbo polnilnika, temperatura motorja, itd.) poleg ostalih enot upravlja tudi krmilno enoto omenjene črpalke.
Črpalka VP44 nima možnosti »samonadzora«, zato na podlagi povratnih informacij s senzorjev sama v določenih okvirih toleranc ne more prirejatia časa in količine vbrizga, zato mora biti programirana na BOSCH testni mizi. Le-ta na črpalki izvaja meritve po predpisanih režimih delovanja in jo glede na opravljene meritve ustrezno programira.
Mehanska zasnova črpalke sega že v začetke prejšnjega stoletja, vendar se je v osebnih in določenih tovornih vozilih začela masovno uporabljati proti koncu 90-ih let. Uporabljala se je predvsem v prehodnem obdobju, pred masovno uporabo sistema skupnega voda in črpalka-šoba. Razvita je bila zaradi zmožnosti doseganja višjih tlakov v primerjavi s klasično rotacijsko črpalko, vendar se zaradi sistemov skupnega voda in črpalka-šoba ni dolgo obdržala na tržišču.
Sistem s črpalko VP44 zasledimo pretežno na vozilih znamke Opel, letnikov 2000 do 2003, pa tudi na drugih znamkah vozil tega letnika, ki jih poganjajo Oplovi dizelski motorji. Zasledimo jih tudi na manjših tovornjakih znamke Man in nekaterih drugih ameriških dizelskih motorjih (Cummins).